Predstavljajte si: stojite na začetku gorske poti, pred vami pa se ovija ozka stezica, obdana s skalami, koreninami in…neznankami. Ali vas čaka lahkoten spust po gozdu ali pa brutalen preizkus vaše tehnike in poguma? Kako bi to sploh vedeli?
Tu nastopi STS – Single Trail Scale, mednarodno priznan sistem za razvrščanje tehnične zahtevnosti MTB (gorskokolesarskih) poti. Gre za orodje, ki gorskim kolesarjem pomaga oceniti, kaj lahko pričakujejo od poti – ne glede na vreme, osebne sposobnosti ali hitrost. STS se ne ukvarja s tem, ali boste padli, ampak kako tehnično kompleksna je pot sama po sebi – ob predpostavki idealnih razmer (suho, jasno, brez snega).
Kako deluje STS?
Sistem razvršča poti v šest stopenj – od S0 do S5. Stopnja S0 pomeni skoraj brezhibno prevozno pot, primerna skoraj za vsakogar, medtem ko S5 meji že na kolesarski alpinizem, kjer je vožnja možna le za redke mojstre – če sploh.
Pomembno: lestvica je odprta navzgor, kar pomeni, da če nekoč “nevozna” pot postane vozna zaradi napredka kolesarjev, se lahko sistem ustrezno razširi. Osredotoča se samo na tehnično zahtevnost poti navzdol ali po ravnini – vzponi in fizična pripravljenost tukaj ne igrajo vloge.
Kaj vpliva na razvrstitev poti po STS?
Pri določanju stopnje se upoštevajo objektivni dejavniki poti, kot so:
- tip in oprijem podlage (npr. pesek, skale, korenine),
- vrsta ovir (stopnice, skalni bloki, erozija),
- naklon poti (v odstotkih),
- težavnost zavojev,
- zahtevnost potrebne tehnike vožnje.
Ne upošteva pa subjektivnih okoliščin, kot so:
- vaša osebna tehnika,
- hitrost vožnje,
- tveganje za padec,
- vreme (mokro, megla, veter),
- svetlobni pogoji.
Zato je ocena STS nekakšen “laboratorijski pogled” na pot – kar pomeni, da se lahko v praksi zdi težja, če dežuje ali pa če ste utrujeni.
Stopnje STS od S0 do S5
Stopnja S0
S0 poti so mehke in gladke kot gozdna travniška stezica. Večina je naravnih, brez korenin, brez skal ali drugih presenečenj. Naklon je blag, ovinki široki, podlaga pa stabilna. Tudi brez posebnega MTB znanja so te poti vozne skoraj za vsakogar.
Stopnja S1
Tukaj že nastopijo manjše ovire: ploščate korenine, majhni kamni, erozijski jarki. Pot je morda rahlo razgibana, naklon lahko doseže do 40 %. Potrebna je osnovna MTB tehnika, predvsem stalna pozornost, kontrolirano zaviranje in vožnja stoje preko ovir.
Stopnja S2
S2 poti že zahtevajo več znanja. Tu so večje korenine, skale, stopnice, tudi podlaga zna biti razgibana in spolzka. Ovinki postajajo ožji, naklon se lahko povzpne do 70 %. Potrebujete aktivno premikanje težišča, občutek za zaviranje in konstantno napetost v telesu. Prava šola za vsakega kolesarja.
Stopnja S3
Če S2 od vas zahteva tehniko, vas bo S3 izzvala do skrajnosti. Veliki skalni bloki, korenine, lasnice, strmi prečniki – tukaj ni več sproščene vožnje. Površina je pogosto drseča, melišče ni redkost, naklon pa pogosto presega 70 %. To je teren za izkušene in zelo samozavestne kolesarje z izurjeno ravnotežno tehniko.
Stopnja S4
S4 poti so izjemno zahtevne: strmi skoki, masivne stopnice, ostri ovinki, kjer morajo kolesarji dvigovati in premikati kolo, da sploh zavijejo. Potrebno je obvladati napredno tehniko, natančno zaviranje in imeti skoraj akrobatsko ravnotežje. Večina kolesarjev tu že sestopi in pot nadaljuje peš – tudi to ni vedno varno.
Stopnja S5
To je že skoraj vertikalna umetnost. Teren je prepreden z ovirami, protipobočji, podori, padlimi drevesi, skoki so nujni, kolo je skoraj nemogoče nositi, ker potrebujete roke za oprijem ali celo plezanje. S5 ni za običajne smrtnike. Tudi najizkušenejši tu pogosto priznajo poraz.
Video predstavitev STS lestvice
Zakaj je STS pomemben?
STS ne obstaja zato, da bi vas prestrašil. Ravno nasprotno – to je sistem, ki vam omogoča, da si izberete poti, izlete in MTB Campe, ki so primerni vaši sposobnosti ter si postavljate realne, a motivacijske cilje.
Če torej naslednjič na tabli ob poti vidite napis S2 z odseki S3, že veste: čaka vas resna avantura. In kar je najlepše – vsak S je lahko naslednji mejnik na vaši kolesarski poti. Iz S0 se nekoč rodi S3.